Zakaj je PDF tako težko urejati?

PDF je končana stran, ne dokument

Podjetje Adobe je format zasnovalo v začetku devetdesetih let, da bi rešilo eno samo težavo: stran mora biti povsem enaka na vsakem zaslonu in na vsakem tiskalniku, ne glede na to, katere pisave in programe ima prejemnik. Format je zrasel iz PostScripta, jezika, ki so ga tiskalniki že govorili, in je to naravo ohranil. PDF opisuje, kakšna je stran, ko je o vsem že odločeno: katera je pisava, kako velika je, kje se prelomi vsaka vrstica in kje stoji vsaka črka.

Dokument v Wordu ali v Google Dokumentih shrani ravno nasprotno: besedilo in pravila za njegovo postavitev (to je naslov, ta odstavek je obojestransko poravnan, robovi merijo 2 cm). Aplikacija stran ob vsakem odpiranju postavi na novo, zato lahko pišete sredi stavka, vse za njim pa se umakne. PDF je to delo že opravil in pravila zavrgel. Urejati ga pomeni obrniti postopek, ki se ga datoteka ne spomni več.

Kaj stran PDF-ja v resnici vsebuje

Če pogledate v stran PDF-ja, v njej ne najdete stavkov. Najdete seznam ukazov za risanje. Pri besedilu vsak od njih pove približno tole: uporabi pisavo F1 v velikosti 11 pik, premakni se na ta položaj, nariši te znake. Tistega, kar je potrebno za urejanje, večinoma ni:

• Brez besed in odstavkov. Datoteka razporeja znake, pogosto v kratkih nizih. Presledek velikokrat ni znak za presledek, ampak le vrzel med položaji znakov, odstavek pa je preprosto nekaj vrstic, ki so se znašle druga pod drugo.
• Brez vrstnega reda branja. Besedilo je lahko narisano v kakršnem koli zaporedju, ki je ustrezalo programu, v katerem je datoteka nastala: tabela stolpec za stolpcem, noga strani najprej, dva časopisna stolpca izmenično, vrstico za vrstico.
• Pisave, okrnjene na uporabljene črke. Da je datoteka majhna, večina PDF-jev od vsake pisave vdela le podmnožico, torej samo znake, ki se pojavijo na strani. Če beseda, ki jo potrebujete, vsebuje črko, ki ni bila nikjer uporabljena, pisava v datoteki zanjo nima oblike. Nekateri PDF-ji ne vdelajo nobene pisave in se zanašajo na to, kar najde bralnik PDF.
• Vnaprej določeni razmiki. Obojestransko poravnano besedilo je shranjeno z natančnimi premiki vzdolž vrstice, tako da zapolni vso širino stolpca. Spremenite eno besedo in nobena od teh številk ne velja več.
• Ločene plasti za vse, kar je dodano pozneje. Označbe, lepljivi listki, beli pravokotniki, polja obrazcev in podpisi niso del strani, ampak opombe, narisane povrh nje. Zato bel pravokotnik besedilo skrije, ne odstrani pa ga.
• Slike, ki so videti kot besedilo. Logotip, grafikon, prilepljen posnetek zaslona ali skenirana stran so slikovne pike. V njih ni niti enega znaka, ki bi ga bilo mogoče urediti.

Vse drugo pri PDF-ju to samo še potrjuje. Vsebina je stisnjena, predmeti se v datoteki poiščejo po položaju, izraženem v bajtih, datoteka, zaščitena z geslom, pa je šifrirana. Nič od tega ni zasnovano za to, da bi se odpiralo in prerazporejalo. Zasnovano je za prikaz.

Zakaj je težko spremeniti eno samo besedo

Recimo, da želite sredi odstavka popraviti eno pravopisno napako. V Wordovi datoteki je to en pritisk tipke. V PDF-ju mora urejevalnik najprej ugotoviti, kateri narisani znaki spadajo v isto vrstico (tako, da izmeri njihove položaje), katere vrstice sestavljajo odstavek (po razmikih med njimi, po zamikih in po tem, ali se vrstica konča pred robom), kako širok je stolpec in ali je besedilo poravnano levo, na sredino ali obojestransko. Nič od tega ni nikjer zapisano.

Nato mora stare znake skriti, ugotoviti, v kateri pisavi so bili narisani in kakšne barve je bilo črnilo, ter popravljeno besedo narisati v isti pisavi, velikosti in z enakimi razmiki, da ne izstopa. Če je popravek daljši od izvirnika, besedilo ne gre več v vrstico, zato je treba znova prelomiti ves odstavek, vse pod njim pa premakniti navzdol. A le, če ni nič na poti: tabela, slika ali noga strani je zid.

Vsak od teh korakov je do neke mere ugibanje, vsak program, ki izdeluje PDF-je, pa se o pisavah, razmikih in vrstnem redu risanja odloča po svoje. To je pravi odgovor na vprašanje, zakaj je PDF tako težko urejati. Ne gre za eno ključavnico. Gre za ducat drobnih dejstev, ki jih datoteka ni nikoli zapisala, zato mora o njih vsak urejevalnik sklepati in se včasih zmoti.

Zakaj se en PDF ureja zlahka, drugi pa se upira

Format dopušča toliko različic, da je to, kako dobro je PDF mogoče urejati, veliko bolj odvisno od tega, kako je nastal, kot od aplikacije, v kateri ga odprete:

• Izvožen iz Worda, Google Dokumentov, InDesigna ali s spletne strani: pravo besedilo, vdelane pisave, ena narisana vrstica za vsako vidno. To je najboljši primer. Večina urejevalnikov lahko spremeni besedo, dobri pa znajo odstavek tudi znova prelomiti.
• Narejen s pisavo, ki ni bila vdelana: besedilo je mogoče urejati, vendar so nove črke v nadomestni pisavi in prehod se lahko opazi.
• Skeniran ali fotografiran: slika, v kateri ni besedila. Ničesar ni mogoče izbrati, dokler OCR iz skena ne naredi besedila za urejanje, pa tudi potem je prepoznano besedilo le tisto, kar je modul OCR najbolje razbral iz slikovnih pik.
• Sploščen ali podpisan: pri sploščenju se polja obrazca in opombe trajno vpišejo v stran, elektronski podpis z digitalnim potrdilom pa datoteko zapečati, zato ga razveljavi že prva sprememba.
• Zaščiten z geslom: vsebina je šifrirana in brez gesla noben urejevalnik ne vidi strani.

Če vas ne muči format na splošno, ampak ena določena datoteka, na naši strani o tem, zakaj PDF-ja ni mogoče urediti, za vsakega od teh primerov najdete desetsekundni preizkus in rešitev, ki spada zraven.

Kako dober urejevalnik PDF besedilo vseeno uredi

Nič v formatu urejevalniku ne preprečuje, da bi spremenil besedilo. Le na novo mora sestaviti, kar je datoteka izpustila, in to tako dobro, da je rezultat videti nedotaknjen. Tu se urejevalniki najbolj razlikujejo. Nekateri vso stran pretvorijo v dokument urejevalnika besedil in nazaj, pri čemer se izgubi postavitev. Drugi urejeno stran spremenijo v sliko, zato se izgubi besedilo, ki ga je bilo mogoče izbrati. Tretji novo besedo narišejo v pisavi, ki je pač pri roki, staro pa pustijo pod njo.

peadf ima orodje »Uredi besedilo v PDF-ju«, ki je bilo narejeno, da to delo opravi, kot je treba, v vašem brskalniku in brez nalaganja datoteke na strežnik. Narisane znake po njihovih položajih zbere v vrstice, ugotovi, katere vrstice sestavljajo odstavek in kako širok je njegov stolpec, barvo črnila prebere iz samih ukazov za risanje, pisavo pa iz datoteke, zato je urejena vrstica postavljena v isti pisavi kot vrstice okoli nje. Stari znaki se iz datoteke odstranijo, kjer je to mogoče narediti varno in preveriti, sicer pa jih skrije prekritje, naslikano iz ozadja same strani. Daljša sprememba znova prelomi samo tiste vrstice, ki jih mora, besedilo pod sabo pa potisne navzdol, vendar le čez prazno ozadje. In kjer vdelana pisava nikoli ni vsebovala znaka, ki ga vpišete, se posebej nariše samo ta en znak, da preostanek vrstice ostane pravo besedilo.

Kako urediti PDF s čim manj škode

Ko veste, zakaj se format upira, veste tudi, kako delati z njim. Ne glede na to, kateri urejevalnik uporabljate:

1. 1

   Preverite, kakšen PDF imate

   Povlecite čez vrstico besedila. Če se besedilo izbere, ima stran pravo besedilo. Če se namesto tega čez vso stran pojavi okvir, je to sken in najprej potrebuje OCR.

2. 2

   Obstoječo vrstico uredite, ne prekrivajte je

   V urejevalniku peadf datoteko odprite v orodju »Uredi besedilo v PDF-ju« in nato z orodjem »Izberi« kliknite vrstico. Besede napišite na novo na istem mestu, da lahko urejevalnik ohrani pisavo, velikost, barvo in poravnavo, ki jih je našel.

3. 3

   Držite se dolžine izvirnega besedila

   Popravek podobne dolžine ostane v svoji vrstici. Veliko daljši znova prelomi odstavek, urejevalnik pa vas opozori, če ni prostora, da bi besedilo pod njim potisnil navzdol.

4. 4

   Nove znake primerjajte s sosednjimi

   Povečajte prikaz. Če je katera črka videti, kot da je iz druge pisave, datoteka njene oblike ni vsebovala. Stran ostane enotna, če besedilo preoblikujete tako, da se tej črki izognete, ali če vso vrstico prekrijete in jo postavite na novo. Več o tem je na naši strani o urejanju PDF-ja brez izgube oblikovanja.

5. 5

   Preverite izvoženo datoteko, ne urejevalnika

   Preneseno datoteko odprite v bralniku PDF, ki ga običajno uporabljate. Poiščite popravljeno besedo, nato še staro. Urejanje je brezplačno. Za prenos potrebujete brezplačen račun in plačljiv paket: prvi teden za 0,99 GBP.

Kje se ustavi tudi najboljši urejevalnik

• Besedilo v sliki. Črke v logotipu, grafikonu ali na posnetku zaslona so slikovne pike, zato je treba sliko zamenjati, ne urejati.
• Na sredino in desno poravnano besedilo, celice tabel in samostojne vrstice se urejajo vrstico za vrstico in se držijo svojega roba, ker ni odstavka, ki bi se znova prelomil.
• Odstavek, ki ne more potisniti tistega, kar je pod njim, se prilagodi prostoru, ki ga ima, vendar le do neke mere. Od tam naprej je poštena rešitev krajše besedilo.
• Pisave, ki niso bile nikoli vdelane, in znaki, ki jih vdelana podmnožica ne vsebuje, se izpišejo v nadomestni pisavi. Kratka sprememba to dobro skrije, cel nov odstavek pa ne.
• Besedilo, ki ga prebere OCR, je ocena. Njegovi položaji in velikosti so približni, prepoznane besede pa je treba prebrati in preveriti.
• Elektronski podpis z digitalnim potrdilom ne preživi nobene spremembe, v nobenem urejevalniku. Priskrbite si nepodpisani izvod, spremenite tega in ga znova podpišite.
• Šifriranje ni formalnost. Brez gesla ni strani, ki bi jo bilo mogoče urejati, in nič od opisanega gesla ne obnovi niti ne ugane.

Kaj sprašujejo ljudje